V enem prejšnjih novičnikov smo poročali o okrogli mizi o prodaji knjig v angleškem jeziku na Slovenskem knjižnem sejmu. Tokrat pošiljamo kratko poročilo o okrogli mizi, ki je pod naslovom Angleška knjiga na Slovenskem knjižnem sejmu: med inkvizicijo in prohibicijo potekala v ponedeljek, 25. maja 2026 na Gospodarski zbornici Slovenije. Organizator vsakoletnega knjižnega sejma je namreč Združenje založnikov in knjigotržcev pri GZS in upravni odbor tega združenja bo sprejel odločitev o tem. Ta ne bo lahka. Skozi ponedeljkovo razpravo se je namreč pokazalo, da se pogledi na prodajo knjig v angleščini precej razlikujejo. V nadaljevanju jih na kratko povzemamo.
Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik upravnega odbora združenja Janez Miš, ki je poudaril pomen argumentacije pri zagovarjanju različnih stališč in doseganja dogovora, ki bo sprejemljiv za vse deležnike v slovenskem knjižnem prostoru.
Predavatelj na Filozofski fakulteti in velik poznavalec knjižnega polja, kurator častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu dr. Miha Kovač je poudaril, da je slovenski prostor že od nekdaj določala večjezičnost in je ta še danes nekaj zelo pozitivnega, vendar pa je prostor Slovenskega knjižnega sejma zelo specifičen, saj daje prostor malim založnikom, ki v knjigarnah sicer težko dosežejo svoje bralce in kupce. Za razliko od slovenske knjige, kjer je vložek slovenskih producentov (avtorjev, prevajalcev, ilustratorjev, urednikov, založb) velik, so knjige v angleščini le prodajni produkt, tako kot drugi izdelki na policah trgovcev. Kovač predvideva, da bo knjig v angleščini na knjižnem sejmu vse več (to se vidi tudi v knjigarnah) in poudaril, če je glavni argument, da mladi še berejo, knjiga v angleščini, potem smo to bitko že davnaj izgubili. Ponovno je izpostavil, da je teža Slovenskega knjižnega sejma ravno v tem, da se tam predstavljajo vsi slovenski založniki in da se je začel ravno z mislijo, da se na njem predstavljajo knjige v slovenščini, ne pa denimo v jeziku nekdanje skupne države. Ker se trend kupovanja knjig v angleščini povsod po svetu povečuje, se mu zdi pomembno, da Slovenski knjižni sejem osrednjo pozornost nameni slovenski knjigi. Če bi bile na sejmu samo knjige v slovenščini, po njegovem mnenju to ne bi spremenilo ničesar. Vprašanje pa je, kaj vse bi se spremenilo, če vse stavimo na prodajo knjig v angleščini.
Maja Jug Hartman, predsednica Društva slovenskih založnikov in ustanoviteljica založbe Hart je izpostavila, da slovenski založniki s svojo produkcijo ne morejo slediti produkciji v angleščini in da bi Slovenski knjižni sejem lahko preživel brez angleških knjig, brez knjig v slovenščini pa težko. Slovenski knjižni sejem je brez prodaje knjig v angleščini že potekal, brez prodaje knjig v slovenščini pa še ne. Zato je po mnenju založnikov treba ohraniti vrednote, ki jih predstavlja knjiga v slovenščini, zanje si je vredno še naprej prizadevati. Prebiranje knjig v angleščini je namreč trenutno moderno, vprašanje je, kako bo naprej. Obiskovalci knjižnega sejma so starostno zelo raznoliki: prihajajo šole, družine, zato je sejem za marsikaterega otroka prvi stik s knjigo, kar pomeni, da je vloga SKS za dviganje bralne kulture izjemna.
Katarina Modic, vodja knjigarne Konzorcij in predstavnica Mladinske knjige, je izpostavila pomen knjig v angleščini za razvoj bralne kulture pri mladih, ki ga opaža pri delu v knjigarni. Mladi namreč sledijo promociji knjig v angleščini in si želijo predstavljene knjige prebrati takoj. Branje knjig v angleščini vodi do tega, da bolj cenijo knjige v slovenščini. Knjigarnarjem je vsaka prodana knjiga pomembna, na knjižnem sejmu pa nastopajo tako založniki, knjigotržci in distributerji. Vprašala se je, kaj bo sledilo prepovedi prodaje knjig v angleščini in se obenem zavzela za prepoved igrač na knjižnem sejmu. Hkrati je poudarila tudi, da mora biti Slovenski knjižni sejem še bolj privlačen za mlade, na njem mora potekati še več njim namenjenih dogodkov. Tako namreč navdušujemo za branje, pri čemer mora vsak narediti nekaj, da bomo lahko skupaj kaj premaknili.
Tudi Srečko Mrvar, ustanovitelj založbe Učila International, ki je na srečanju nastopal predvsem kot knjigotržec, torej kot predstavnik knjigarniške verige Felix, je izpostavil interese podjetij, ki knjige prodajajo in njihova pričakovanja, da bo kupec tudi knjige v angleščini lahko kupil doma. Povedal je, da po njegovih izračunih prostor, namenjen knjigam v angleščini, na Slovenskem knjižnem sejmu obsega vsega 30m2, kar pomeni okoli enega odstotka vsega sejma (kar sta, kot je poudarila Jug Hartman, stojnici dveh manjših založnikov). Mrvar je poudaril, da založba Učila izdaja le prevode. V letu 2025 je izdala 130 naslovov za odrasle, od tega 115 prevodov iz angleščine. Nekaj izvirnikov teh prevodov so prodajali tudi na sejmu. Izpostavil je, da so interesi založnikov in knjigotržcev glede knjig v angleščini drugačni, za knjigotržce je vsaka prodana knjiga pomembna. Mrvar je izpostavil tudi, da Slovenski knjižni sejem postaja vse pomembnejši tudi za eminentne tuje avtorje in da se boji osipa obiska, če bodo knjige v angleščini prepovedane. Pri založbi Učila knjige v angleščini le dopolnjujejo ponudbo slovenskih knjig na sejmu. Dejal je tudi, da če ta majhen odstotek knjig v angleščini na knjižnem sejmu ogroža slovensko knjigo, potem je ta zares v težavah. Po njegovem ima slovenski knjižni trg druge, pomembnejše izzive: uporabo umetne inteligence, majhen trg, kapitalsko neustreznost in podhranjenost panoge, težavo s kadri, menjavo generacij, kadrovski odliv in nenazadnje tudi odnos novih oblastnikov do knjige. Dejal je še, da imamo v slovenskem prostoru nenavaden odnos do prodaje knjig, skoraj bogokletno je govoriti o prodaji, veliko se govori o bralni kulturi, manj o kulturi kupovanja knjig. Obstajajo trije pravni subjekti s knjigarnami, veliko je knjižnih nagrad, nobena pa ne izpostavlja najbolje prodajanih knjig.
Če povzamemo: kaj torej zagovarjajo udeleženci okrogle mize? Naj se na Slovenskem knjižnem sejmu prodajajo knjige v angleščini?
Katarina Modic: knjige v angleščini naj le dopolnjujejo slovenske knjige, na SKS naj bo to razmerje 1 (angleška) proti 3 (slovenske). Knjige v angleščini prodajajo le tiste založbe, ki so jih izdale tudi v slovenščini.
Srečko Mrvar: vsak razstavljalec se odloči v skladu s svojo prodajno strategijo, je proti prepovedi prodaje knjig v angleščini. Pri odnosu do knjige v angleščini se kaže razlika med založniki in knjigotržci.
Miha Kovač: če je odstotek prodanih knjig v angleščini tako majhen, se to ne bo poznalo na Slovenskem knjižnem sejmu, kjer morajo biti zgolj slovenske knjige.
Maja Jug Hartman: če knjig v angleščini na Slovenskem knjižnem sejmu ne bo, to za sejem ne bo velika izguba.
Z vprašanji iz občinstva so se oglasili tudi predstavniki JAK (Katja Stergar) in poudarili, da je prodaja slovenske knjige že tako zaostrena, da mora imeti na Slovenskem knjižnem sejmu prednost, Mladinske knjige (Vladimir Kukavica), ki se mu zdi, da Slovenski knjižni sejem ni branik Slovenstva, distributerja Avrora (Uroš Ahačič): treba je določiti pravila, ki jih bomo spoštovali vsi. V primeru, da bo prodaja knjig v angleščini dovoljena, bodo tudi oni razmislili o njihovi prodaji. Morda bo tako razmišljal še kdo.
